VSM Sodba PRp 168/2022

Jedro

Kot že pravilno navaja sodišče prve stopnje se v tovrstnem dokaznem postopku tudi na podlagi v času storitve prekrška veljavne dikcije prvega odstavka 106. člena ZPrCP ne ugotavlja dejanski vpliv prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi na vozniške sposobnosti voznika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso v znesku 255,00 EUR v roku 30 dni od prejema te sodbe, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo ugovor obdolženčevih zagovornikov zoper sodbo izdano v skrajšanem postopku prvostopenjskega sodišča, z dne 3. 9. 2018, s katero je prvostopenjsko sodišče obdolženega spoznalo za odgovornega storitve prekrška po tretjem odstavku 106. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) in mu je zanj izreklo glavno sankcijo globo 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk.

2. Bistvo pritožbe zagovornikov obdolženega je, da bi prvostopenjsko sodišče glede storitve obdolžencu očitanega prekrška moralo uporabiti milejši predpis, ki je veljal v času storitve prekrška, saj je v času storitve prekrška veljavno določilo prvega odstavka 106. člena ZPrCP pogojevalo, da snov, pod vplivom katere je voznik, zmanjšuje tudi njegovo sposobnost za vožnjo, tega vpliva pa prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo. V primeru prisotnosti metabolitov v krvi voznika, mora sodišče v vsakem posameznem primeru opraviti presojo, ali je njihova prisotnost res zmanjševala voznikovo sposobnost za vožnjo ali ne. Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča v točki 7 obrazložitve prvostopenjske sodbe, ko to navaja, da je dejstvo, da je sposobnost voznika za vožnjo pod vplivom prepovedanih drog zmanjšana, splošno znano, in da se konkretni vpliv na vožnjo voznika vozila pod vplivom prepovedanih drog v takem primeru posebej ne ugotavlja. Sodišče bi zato moralo upoštevati mnenje dr. A. A., ki je navedel, da pri obdolženem niso bili zaznavni znaki motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje oziroma, bi moralo podrobneje raziskati vpliv THC v kritičnem času na organizem obdolženca.

Pritožba nadalje poudarja, da obdolženec jemlje konopljo iz utemeljenih medicinskih razlogov, zaradi hudih tesnobnih napadov in blažitev le-teh.

Pritožba tudi meni, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo določilo 26. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ker pri izreku sankcij ni upoštevalo olajševalnih okoliščin, da obdolženec nujno potrebuje vozniško dovoljenje za opravljanje dela, dejstvo, da je bil v prometu sam, da je prekršek storil na cesti, ki ni izrazito prometna, da konopljo uživa iz medicinskih razlogov in da s prekrškom ni povzročil nikakršne materialne ali nematerialne škode.

Pritožniki pritožbenemu sodišču predlagajo, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni ter postopek zoper obdolženega ustavi, oziroma prvostopenjsko razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče po pregledu in presoji zadeve ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo materialne kršitve iz 4. točke 156. člena ZP-1, ker bi naj glede prekrška, ki je predmet obdolžilnega predloga, uporabilo predpis, ki se ne bi smel uporabiti. Res je dne od 11. 8. 2021 dalje na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-F) v veljavi spremenjeno besedilo prvega odstavka 106. člena ZPrCP, ki ne vsebuje več besedila „ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo“, medtem ko se je prvi stavek v prvem odstavku 106. člena ZPrCP v času storitve obdolžencu očitanega prekrška glasil, da voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, vendar to ne pomeni, da bi bilo zaradi tega določila veljavnega v času storitve prekrška potrebno ugotavljati dejanski vpliv ugotovljene prisotnosti THC v krvi obdolženca na njegove vozniške sposobnosti, po sedaj veljavnem določilu pa ne, zato je prejšnje določilo milejše. Kot že pravilno navaja sodišče prve stopnje se v tovrstnem dokaznem postopku tudi na podlagi v času storitve prekrška veljavne dikcije prvega odstavka 106. člena ZPrCP ne ugotavlja dejanski vpliv prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi na vozniške sposobnosti voznika oziroma, ali so in kako so te snovi vplivale na zmanjšanje voznikove sposobnosti za vožnjo, kar pomeni, da se ob ugotovitvi, da so v organizmu voznika prisotne snovi prepovedane droge, psihoaktivno zdravilo ali druge spihoaktivne snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, zgolj na podlagi takšnega pozitivnega rezultata na te snovi šteje, da je voznik pod vplivom prepovedanih drog. Tako tudi v času storitve prekrška veljavno določilo prvega odstavka 106. člena ZPrCP ni narekovalo dejanskega ugotavljanja vpliva prepovedane droge na vožnjo voznika in je dejstvo, da je sposobnost voznika za vožnjo prepovedanih drog zmanjšana, splošno znano¹.

Zaradi vsega navedenega v pritožbi uveljavljana materialna kršitev iz 4. točke 156. člena ZP-1 ni podana.

5. Pritožbeno sodišče zavrača uveljavljanje pritožbe, da prvostopenjsko sodišče obdolženemu zmotno očita vožnjo osebnega avtomobila v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih drog, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, ker ni bil ugotovljen vpliv prisotnega tetrahidrokanabinola (THC) na vozniške sposobnosti obdolženega v času vožnje in bi moralo upoštevati mnenje dr. A. A., da pri obdolženem niso bili zaznavni znaki motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje. Prvostopenjsko sodišče je celo ugotavljalo vpliv prisotnosti THC v organizmu obdolženca med vožnjo, kateri (THC) je bil ugotovljen na podlagi toksikološke preiskave obdolžencu dne 1. 8. 2018 ob 02:16 uri odvzetega vzorca krvi, pri tem pa je v postopku postavljena sodna izvedenka za forenzično toksikologijo in alkoholimetrijo dr. B. B., unv. dipl. kem., potrdila negativen vpliv prepovedane droge THC v organizmu obdolženca na njegove vozniške sposobnosti ter ugotovila, da je bil časovni interval med uživanjem marihuane in vožnjo obdolženca krajši, kot je navajal v zagovoru, vendar za zaključek, da je obdolženec storil očitani mu prekršek in da je zanj odgovoren, prvostopenjsko sodišče tega vpliva ni bilo dolžno posebej ugotavljati. Kot je bilo že poudarjeno, zgolj na podlagi s toksikološko preiskavo vzorca krvi ugotovljena prisotnost prepovedane droge v krvi obdolženca v času vožnje šteje, da je kot voznik pod vplivom prepovedanih drog. V obravnavanem primeru tudi ne gre za metabolit oziroma presnovek THC, to je za THC COOH, ko pa bi bilo potrebno ugotavljati dejanski vpliv takšnega metabolita na vozniške sposobnosti voznika, kar pa za prepovedano drogo (v obravnavanem primeru THC) ne velja.

6. Zaradi navedenega navedba zdravnika A. A., dr. med., spec. druž. med., ki je obdolženega na strokovnem pregledu pregledal in navedel, da znaki motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, niso zaznavni, ni relevantno za zaključek, ali je obdolženi storil očitani mu prekršek in ali je zanj odgovoren.² Pritožbeno sodišče se zato strinja z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da je obdolženi storil očitani mu prekršek po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP tako v objektivnem kot tudi v subjektivnem smislu, kjer se strinja, da je obdolženi prekršek storil z eventualnim naklepom.

7. Za storjeni prekršek je v tretjem odstavku 106. člena ZPrCP predpisan izrek najnižje sankcije globe 1.200,00 EUR in stranske sankcije 18 kazenskih točk. Prvostopenjsko sodišče je obdolženemu za storjeni prekršek izreklo glavno sankcijo globo v višini 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk, pri tem pa pravilno upoštevalo vse okoliščine, ki vplivajo na odmero globe, kot to izhaja iz točke 22 obrazložitve izpodbijane sodbe ter obdolženemu globo izreklo na specialnem minimumu. Okoliščine, ki jih uveljavlja pritožba, po oceni pritožbenega sodišča niso takšne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev izrečene globe pod specialnim minimumom ali narekovale izrek opomina namesto globe.

8. Zaradi vsega navedenega, in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo uradno upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev v škodo obdolženca, je na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

9. Odločitev o naložitvi sodne takse, kot stroška pritožbenega postopka, temelji na določilih prvega odstavka 144. člena in prvega odstavka 147. člena ZP-1, znesek sodne takse 255,00 EUR pa je odmerjen na podlagi tar. št. 8132 Taksne tarife v skladu z Zakonom o sodnih taksah.

-------------------------------
¹ Tako tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi IV Ips 13/2018 z dne 21. 6. 2018.
² V postopku postavljena izvedenka v izvedenskem mnenju v zvezi s tem navaja, da so policisti pri obdolženem ugotovili nekatere znake, ki jih lahko povezujemo z delovanjem THC, in sicer je bil utrujen, drgetal je, zeblo ga je in govoril je zatikajoče, imel je pordele in nemirne oči, nekoliko širše zenice, ki so upočasnjeno reagirale na svetlobo. Da zdravnik ni zabeležil enakih opažanj, ni presenetljivo. Od postopka policistov do strokovnega pregleda sta minili skoraj dve uri, kar je dovolj, da so ti znaki že lahko izzveneli. V dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenka dodaja, da gre za subjektivne ocene, ki so odvisne od usposobljenosti ocenjevalca, izkušenj in intervala med zaužitjem in pregledom.

Datum zadnje spremembe:

14.10.2022

Podobni dokumenti:

• VSM sodba PRp 337/2014
• VSC Sklep II Kp 32245/2014
• VSC Sklep PRp 73/2018